Putin: Rusija pripravljena končati ofenzivo v Ukrajini, a pod enim pogojem

"Če se ukrajinske sile umaknejo z ozemlja, ki ga zasedajo, bomo končali bojne operacije. Če se ne bodo umaknile, bomo to dosegli z vojaškimi sredstvi," je po poročanju AFP med obiskom v Kirgizistanu, kjer se je udeležil srečanja Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), povedal ruski predsednik Vladimir Putin.

Ponovil je, da je Moskva obkolila ukrajinsko vojsko v krajih Pokrovsk in Mirnograd v regiji Doneck in dodal, da so ruske sile napredovale tudi v Vovčansku in Siversku ter se približujejo pomembnemu logističnemu središču Guljajpole. V luči tega je vztrajal, da je rusko ofenzivo "praktično nemogoče ustaviti".

Trenutno ukrajinsko vodstvo je znova označil za nelegitimno in dejal, da je pravno nemogoče podpisati dogovor z Ukrajino. V luči tega meni, da je pomembno zagotoviti, da mednarodna skupnost prizna vsak dogovor in tudi ruske pridobitve v Ukrajini, poroča tiskovna agencija Reuters.

Ruske oblasti so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega večkrat označile za nelegitimnega. Mandat mu je namreč že potekel, vendar ukrajinska zakonodaja med vojnim stanjem, ki v Ukrajini velja od začetka ruske invazije leta 2022, prepoveduje volitve.

Putin potrdil prihajajoči obisk ameriške delegacije v Rusiji

Putin je sicer danes tudi potrdil, da bo prihodnji teden Rusijo obiskala ameriška delegacija. Ameriški načrt za končanje vojne pa je znova označil za dobro podlago za oblikovanje končnega mirovnega dogovora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah Putina bo vprašanje pravnega priznanja Krima in Donbasa kot ozemlja Rusije ena od tem, ki jo nameravajo nasloviti z ZDA, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Prvotni ameriški osnutek načrta za končanje vojne v 28 točkah je bil predstavljen konec prejšnjega tedna. Med drugim predvideva, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.

Tako ukrajinski kot evropski predstavniki so v zvezi z načrtom izrazili številne pomisleke. Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so se nato v Ženevi dogovorili o "posodobljenem in izpopolnjenem mirovnem okviru".

Glavna ovira v mirovnem procesu ostaja vprašanje zasedenega ukrajinskega ozemlja, za katerega Kijev trdi, da ga nikoli ne bo predal Rusiji. Ta sicer trenutno nadzira približno petino ozemlja Ukrajine.

Ruski predsednik je sicer danes tudi izrazil pripravljenost v okviru pogajanj pisno se zavezati, da Rusija ne bo napadla Evrope. "Za nas se to sliši smešno. Resnica je, da nikoli nismo nameravali storiti tega. Če pa hočejo to slišati od nas, potem bomo to dokumentirali. Brez dvoma," je dodal.

Prav tako je dejal, da ni pričakoval sankcij, ki jih je Washington oktobra uvedel proti dvema največjima ruskima naftnima družbama. "Kaj je razlog za to? Iskreno vam povem, da sploh ne razumem, kaj se dogaja," je povedal novinarjem in dodal, da pred tem med državama ni bilo nobenih konfliktov.

Kritičen je bil tudi do razprave v EU o tem, kaj storiti z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Kot je dejal bi zaplemba sredstev pomenila krajo, na katero pa se bo Moskva odzvala, poroča Tass.